Na kratko o originalnem konceptu planetarnih omejitev in njegovih nadgradnjah
- Globalne okoljske meje in okvir planetarnih omejitev
- 2015 – nadgradnja prvotnega koncepta planetarnih omejitev (PBs): Usmerjanje človekovega razvoja na spreminjajočem se planetu
- Varne in pravične omejitve Zemljinega sistema
- Ponovna preučitev planetarnih omejitev v letu 2023: Zemlja presega šest od devetih planetarnih omejitev
Koncept planetarnih omejitev, ki je bil prvič predstavljen leta 2009, je ponudil okvir za razumevanje omejitev našega planeta. Skozi leta so raziskovalci koncept nadgradili, pri čemer so analizirali dinamične odnose med omejitvami in pomembnost njihovega upoštevanja za stabilnost Zemljinih sistemov. Pridružite se nam na poti skozi evolucijo tega ključnega koncepta, ki oblikuje znanost in politiko.
Globalne okoljske meje in okvir planetarnih omejitev
Naš planet Zemlja je kompleksen sistem, ki ga vzdržujejo raznoliki naravni procesi, ekosistemi in življenjske oblike. Tako kot naša telesa tudi Zemlja deluje v okviru omejitev, ki omogočajo obstoj življenja, kakršnega poznamo – imenujemo jih planetarne omejitve.
Koncept planetarnih omejitev je bil razvit, da nam pomaga razumeti in spoštovati omejitve, ki določajo varno območje, znotraj katerega človeštvo lahko uspeva, hkrati pa ohranja krhko ravnovesje ekosistemov našega planeta. Ponujajo okvir za vizualizacijo in kvantifikacijo pragov, ki jih ne smemo prekoračiti, če želimo ohraniti stabilnost procesov na Zemlji.
Razumevanje koncepta planetarnih omejitev je ključno za sprejemanje premišljenih odločitev, odgovorno ukrepanje ter skupno prizadevanje za izgradnjo trajnostnega in harmoničnega odnosa z našim domačim planetom.
Preden predstavimo ključne izsledke nedavnih raziskav, bomo razčlenili temeljne vidike planetarnih omejitev, kot so: planetarni procesi, omejitve, prelomne točke ter njihove prekoračitve in tveganja.
Koncept planetarnih omejitev je bil razvit, da nam pomaga razumeti in spoštovati omejitve, ki določajo varno območje, znotraj katerega človeštvo lahko uspeva, hkrati pa ohranja krhko ravnovesje ekosistemov našega planeta. Ponujajo okvir za vizualizacijo in kvantifikacijo pragov, ki jih ne smemo prekoračiti, če želimo ohraniti stabilnost procesov na Zemlji.
Razumevanje koncepta planetarnih omejitev je ključno za sprejemanje premišljenih odločitev, odgovorno ukrepanje ter skupno prizadevanje za izgradnjo trajnostnega in harmoničnega odnosa z našim domačim planetom.
Preden predstavimo ključne izsledke nedavnih raziskav, bomo razčlenili temeljne vidike planetarnih omejitev, kot so: planetarni procesi, omejitve, prelomne točke ter njihove prekoračitve in tveganja.
2015 – nadgradnja prvotnega koncepta planetarnih omejitev (PBs): Usmerjanje človekovega razvoja na spreminjajočem se planetu
Prvotni koncept planetarnih omejitev iz leta 2009: Raziskovanje varnega prostora za delovanje človeštva
1. Procesi in interakcije v Zemljinem sistemu
Zemlja je zapleteno povezan in dinamičen sistem, v katerem različne komponente medsebojno delujejo in vplivajo druga na drugo. Interakcije Zemljinega sistema zajemajo zapletene odnose med geosfero (trdno podlago Zemlje), hidrosfero (vodnimi telesi), atmosfero (zrakom in plini, ki obdajajo planet), biosfero (živimi organizmi) in antroposfero (človekom in njegovimi dejavnostmi). Razumevanje teh interakcij je ključno za razumevanje, kako se lahko spremembe v eni komponenti kaskadno prenesejo na celoten sistem in povzročijo daljnosežne posledice.
1.1 Interakcije geosfera-biosfera
Geosfera, ki zajema fizične in anorganske lastnosti Zemlje, pomembno sodeluje z biosfero, področjem živih organizmov. Ti medsebojni vplivi so v preteklosti vplivali na stanje Zemlje.
1.2 Uravnavanje podnebja
Zemljino podnebje je dinamičen sistem, ki ga uravnavajo različni dejavniki, vključno s Sončevim sevanjem, toplogrednimi plini in oceanskimi tokovi. Uravnavanje podnebja je ključnega pomena za ohranjanje stabilnih in za življenje primernih razmer.
1.3 Krogotok vode/Hidrološki cikel
Neprekinjeno gibanje vode na, nad in pod Zemljinim površjem vključuje procese, kot so izhlapevanje, kondenzacija, padavine in odtekanje, kar ima ključno vlogo pri oblikovanju pokrajin ter ohranjanju življenja.
1.4 Biogeokemični cikli
V krogotokih, kot so ogljikov, dušikov in fosforjev cikel, gre za gibanje elementov med biosfero, geosfero, atmosfero in hidrosfero, kar vpliva na življenjske procese in okoljske razmere.
1.5 Dinamika biotske raznovrstnosti
To zajema pestrost življenja na Zemlji in ekološke procese, ki jo vzdržujejo. Dinamika biotske raznovrstnosti vključuje interakcije med različnimi vrstami in ekosistemi, kar prispeva k odpornosti in stabilnosti ekosistemov.
1.6 Vnos sončne energije
Sončevo sevanje je glavni zunanji vir energije za Zemljo. Poganja podnebje, vremenske vzorce in različne procese Zemljinega sistema. Razumevanje vnosa Sončeve energije je ključnega pomena za ocenjevanje okoljskih sprememb.
2. Planetarne omejitve
Planetarne omejitve so pragovi, ki opredeljujejo varen prostor za delovanje človeštva znotraj Zemljinega sistema. Označujejo meje, ki ne smejo biti prekoračene, sicer lahko človekove dejavnosti povzročijo motnje v ključnih Zemljinih procesih. Te omejitve med drugim določajo vrednost parametrov za podnebne spremembe, celovitost biosfere, rabo tal, rabo sladke vode in drugo. Prestop teh omejitev lahko povzroči nenadne ali trajne spremembe, kar pomeni resno tveganje za ekosisteme in družbe (Rockström et al., 2009; Steffen et al., 2015).
3. Prelomne točke
Prelomne točke so kritične mejne vrednosti v Zemljinem sistemu, pri katerih lahko majhna motnja povzroči velike in pogosto nepovratne spremembe. Prestop prelomne točke lahko sproži nenadne spremembe v podnebnih vzorcih, ekosistemih ali drugih procesih na Zemlji. Prepoznavanje in razumevanje teh točk je ključnega pomena za preprečevanje morebitnih katastrofalnih posledic. Primer tega je potencialni zlom atlantske meridionalne cirkulacije (AMOC), enega ključnih sistemov oceanskih tokov (Lenton et al., 2008).
4. Prekoračitve in tveganja
Na področju planetarnih omejitev pomeni prekoračitev preseganje kritične meje (praga), kar pomeni, da je človek s svojimi dejavnostmi potisnil bistvene Zemljine sisteme onkraj njihovih trajnostnih meja (Steffen et al., 2015). Te omejitve, ki so bile sprva določene kot previdnostni ukrepi, označujejo točke, na katerih lahko pride do nenadnih in potencialno nepovratnih sprememb v ekoloških procesih, ključnih za ohranjanje stabilnosti Zemlje (Rockström et al., 2009). (Slika II.1.)
Konceptualni okvir za pristop k planetarnim omejitvam (Planetary boundary), ki prikazuje varen prostor delovanja (Safe operating space), območje negotovosti (Zone of uncertainty: Increasing risk of impacts), položaj praga (Treshold), kjer le-ta verjetno obstaja (Process X), in območje visokega tveganja (Dangerous level: High risk of serious impacts).
Prvotni koncept planetarnih omejitev iz leta 2009
Koncept planetarnih omejitev, ki ga je leta 2009 uvedel Johan Rockström s sodelavci, pomeni temeljni premik v našem dojemanju občutljivih ekosistemov na Zemlji in našem odnosu do njih. V svojem temeljnem članku z naslovom Planetarne omejitve: *Raziskovanje varnega prostora za delovanje človeštva so predstavili okvir, ki opisuje devet kritičnih procesov Zemljinega sistema, ki določajo varne omejitve, znotraj katerih lahko človeštvo deluje in se tako izogne katastrofalnim posledicam za okolje. Ti procesi so podnebne spremembe, vnašanje novih entitet, tanjšanje stratosferskega ozona, obremenjevanje ozračja z aerosoli, zakisovanje oceanov, biogeokemični tokovi, raba sladke vode, raba tal in celovitost biosfere.
*Rockström et al., 2009: Planetary Boundaries: Exploring the Safe Operating Space for Humanity
2015 – nadgradnja prvotnega koncepta: Usmerjanje človekovega razvoja na spreminjajočem se planetu
Leta 2015 so Will Steffen in njegova ekipa nadgradili koncept planetarnih omejitev. Njihova raziskava je zagotovila podrobnejšo razčlenitev dinamičnih odnosov med različnimi omejitvami in uvedla specifične kazalnike za njihovo spremljanje. Poleg posodobljenih podatkov so poglobili tudi razumevanje posledic, ki jih povzroči prekoračitev teh omejitev. Poleg globalnih omejitev, kot sta podnebne spremembe in celovitost biosfere, so raziskovalci poudarili pomen regionalnih omejitev, kot je južnoazijski monsun, ki ima ključne vplive na kmetijstvo in preskrbo z vodo v regiji.
Avtorji so opozorili, da so odločitve o družbenem razvoju v veliki meri politične in da bi morala pravičnost igrati osrednjo vlogo pri teh odločitvah. Posledice preseganja planetarnih omejitev so pogosto neenakomerno porazdeljene – ranljive regije, kot je južna Azija, čutijo največje učinke podnebnih sprememb, kljub temu da so najmanj prispevale k njihovemu nastanku. Zato je nujno, da razvite države prevzamejo večjo odgovornost za reševanje teh globalnih izzivov, tako finančno kot tehnično, da bi zagotovile bolj pravičen prehod v trajnostno prihodnost.
Avtorji so opozorili, da so odločitve o družbenem razvoju v veliki meri politične in da bi morala pravičnost igrati osrednjo vlogo pri teh odločitvah. Posledice preseganja planetarnih omejitev so pogosto neenakomerno porazdeljene – ranljive regije, kot je južna Azija, čutijo največje učinke podnebnih sprememb, kljub temu da so najmanj prispevale k njihovemu nastanku. Zato je nujno, da razvite države prevzamejo večjo odgovornost za reševanje teh globalnih izzivov, tako finančno kot tehnično, da bi zagotovile bolj pravičen prehod v trajnostno prihodnost.
Varne in pravične omejitve Zemljinega sistema
Medsebojna povezanost stabilnosti Zemlje in blaginje ljudi je pogosto podcenjena. V članku “Varne in pravične omejitve Zemljinega sistema” so Rockström in sodelavci izpopolnili koncept planetarnih omejitev in uvedli načelo enakosti in pravičnosti. Poudarjajo neločljivo povezanost okoljske trajnostnosti in socialne pravičnosti. Raziskovalci so predstavili sklop omejitev Zemljinega sistema, ki zajema podnebje, biosfero, sladko vodo, hranila in onesnaženost zraka na globalni in subglobalni ravni.
Sedem od osmih omejitev je že prekoračenih, kar vpliva na 86 % svetovnega prebivalstva. Poudarjena je potreba po takojšnjem ukrepanju za zaščito Zemljinih sistemov in ljudi.
Sedem od osmih omejitev je že prekoračenih, kar vpliva na 86 % svetovnega prebivalstva. Poudarjena je potreba po takojšnjem ukrepanju za zaščito Zemljinih sistemov in ljudi.
Ponovna preučitev planetarnih omejitev v letu 2023 (PBs 3.0): Zemlja presega šest od devetih planetarnih omejitev
Septembra 2023 je bila predstavljena tretja različica koncepta planetarnih omejitev (PBs 3.0) v članku “Zemlja presega šest od devetih planetarnih omejitev” (Richardson et al., 2023). Mednarodna skupina znanstvenikov je podrobneje opredelila planetarno odpornost kot varen prostor za delovanje človeštva. Na podlagi posodobljenega okvira je skupina ugotovila, da je prekoračenih šest od devetih omejitev, kar pomeni, da je Zemlja zunaj varnega območja delovanja. Zakisovanje oceanov je blizu prekoračitve, obremenitev z aerosoli regionalno presega omejitev, raven ozona v stratosferi se je nekoliko izboljšala. Stopnja prekoračitve se je povečala pri vseh preseženih omejitvah. Predlagana kontrolna spremenljivka je delež neto primarne proizvodnje, ki jo ljudje izkoriščamo, in prav tako presega dovoljene meje. Skupne prekoračitve pomenijo, kritično povečanje tveganj za ljudi in ekosisteme, kar ogroža stabilnost planeta.
Šest od devetih omejitev je prekoračenih. Zakisovanje oceanov se približuje omejitvi. Zeleno območje je varno območje delovanja, rumena in rdeča označujeta naraščajoče tveganje, vijolična pa območje visokega tveganja. Kontrolne spremenljivke so normalizirane glede na srednje holocenske razmere. Prekoračitve odražajo izrazito človekovo motnjo Zemljinega sistema z veliko znanstveno negotovostjo.
Nove metodologije so omogočile količinsko opredelitev omejitev za nove entitete, ki vključujejo kemične spojine, mikroplastiko in jedrske odpadke. Pri rabi sladke vode sta upoštevani tako zelena kot modra voda – obe omejitvi sta preseženi. Novi pristop k ocenjevanju celovitosti biosfere razkriva, da je bila ta omejitev presežena že ob koncu 19. stoletja. Uporaba obsežnih računalniških modelov in simulacij je bila ključna pri tej študiji.
Nove metodologije so omogočile količinsko opredelitev omejitev za nove entitete, ki vključujejo kemične spojine, mikroplastiko in jedrske odpadke. Pri rabi sladke vode sta upoštevani tako zelena kot modra voda – obe omejitvi sta preseženi. Novi pristop k ocenjevanju celovitosti biosfere razkriva, da je bila ta omejitev presežena že ob koncu 19. stoletja. Uporaba obsežnih računalniških modelov in simulacij je bila ključna pri tej študiji.
V okviru planetarnih omejitev sta nadvse pomembna dva ključna elementa, funkcionalna celovitost biosfere in podnebne spremembe. Funkcionalna celovitost biosfere poudarja celostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, medtem ko so podnebne spremembe osrednjega pomena za preprečevanje katastrofalnega globalnega segrevanja in ohranjanje stabilnega podnebja. Razumevanje in upravljanje teh temeljnih omejitev sta ključna za trajnostno prihodnost.
Osrednje planetarne omejitve: Podnebne spremembe in celovitost biosfere
V okviru planetarnih omejitev sta nadvse pomembna dva ključna elementa, funkcionalna celovitost biosfere in podnebne spremembe. Funkcionalna celovitost biosfere poudarja celostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, medtem ko so podnebne spremembe osrednjega pomena za preprečevanje katastrofalnega globalnega segrevanja in ohranjanje stabilnega podnebja. Razumevanje in upravljanje teh temeljnih omejitev sta ključnega pomena za trajnostno prihodnost.
1. Podnebne spremembe
Podnebne spremembe so jedrna planetarna omejitev, ključna za stabilnost Zemlje in neločljivo povezana z biosfero, ozračjem in človekovimi dejavnostmi. Glavni problem so antropogeni izpusti toplogrednih plinov zaradi:
Cilj pri zagotavljanju stabilnosti podnebja je omejiti koncentracije toplogrednih plinov pod 350 ppm CO2. Ključno v vidika omejitev Zemljinega sistema je:
Trenutno je sevalno delovanje 2,91 W/m², koncentracija CO₂ pa 417 ppm, kar presega varne omejitve. Ohranjanje 350 ppm bi povzročilo manjše segrevanje in zmanjšalo tveganja.
- industrije,
- krčenja gozdov,
- kmetijstva,
- zgorevanja fosilnih goriv.
Cilj pri zagotavljanju stabilnosti podnebja je omejiti koncentracije toplogrednih plinov pod 350 ppm CO2. Ključno v vidika omejitev Zemljinega sistema je:
- zmanjšanje sprožilnih podnebnih prelomnic,
- ohranitev biosfere in kriosfere,
- stabilizacijo segrevanja pod 1,5 °C.
Trenutno je sevalno delovanje 2,91 W/m², koncentracija CO₂ pa 417 ppm, kar presega varne omejitve. Ohranjanje 350 ppm bi povzročilo manjše segrevanje in zmanjšalo tveganja.
2. Celovitost biosfere
Za razumevanje stanja biosfere na Zemlji je ključna funkcionalna celovitost biosfere, ki je povezana z geosfero in uravnava stanje Zemlje. Ta celovitost je odvisna od:
Ključne ugotovitve vključujejo:
- Genetske raznolikosti: Osnova ekološke kompleksnosti biosfere, oblikovana z naravnim izborom in evolucijo. Trenutna hitrost izumiranja vrst presega 100 E/MSY.
- Delovanja planeta: Ocenjuje se s približki, kot je neto primarna proizvodnja (NPP), ki predstavlja tok energije in snovi v biosfero.
Ključne ugotovitve vključujejo:
- Genetska raznolikost je vitalnega pomena za odpornost in prilagodljivost biosfere. Cilj je ohraniti stopnjo izumiranja vrst pod 10 E/MSY.
- Neto primarna proizvodnja (NPP) je osnova za delovanje biosfere, merjena s človekovo prisvojitvijo NPP (HANPP). Ta omejitev je močno prekoračena, kar biosfero potiska v območje visokega tveganja.
3. Biogeokemični tokovi
Planetarna omejitev, povezana z biogeokemičnimi tokovi, zajema fosforjev in dušikov cikel, ki sta ključna za ekosisteme. Človekove dejavnosti, zlasti kmetijstvo in industrija, so močno vplivale na tacikla. Čezmerna raba gnojil povzroča onesnaževanje, cvetenje alg in ekosistemska neravnovesja.
Za fosfor (P) globalna omejitev določa ohranjanje pretoka 11 Tg P letno iz sladke vode v ocean, vendar trenutne ocene (22 Tg P letno) presegajo to omejitev. Za dušik (N) planetarna omejitev določa 62 Tg N letno, sedanja uporaba (112 Tg N letno) pa to presega. Skupni vnos antropogeno vezanega dušika znaša približno 190 Tg N letno, kar globalno presega omejitev N.
Za fosfor (P) globalna omejitev določa ohranjanje pretoka 11 Tg P letno iz sladke vode v ocean, vendar trenutne ocene (22 Tg P letno) presegajo to omejitev. Za dušik (N) planetarna omejitev določa 62 Tg N letno, sedanja uporaba (112 Tg N letno) pa to presega. Skupni vnos antropogeno vezanega dušika znaša približno 190 Tg N letno, kar globalno presega omejitev N.
4. Spremembe krogotoka sladke vode (ang. freshwater change)
Planetarna omejitev za spremembe krogotoka sladke vode zajema celoten vodni krogotok na kopnem:
Kontrolne spremenljivke merijo odstopanja od predindustrijskih razmer (1661–1860) na globalni ravni, omejitve so določene na 95. percentilu predindustrijske spremenljivosti. Trenutno 18 % (modra voda) in 16 % (zelena voda) svetovnega kopnega doživlja mokra ali suha odstopanja pri sladki vodi, kar pomeni znatno prekoračitev omejitve. Te prekoračitve so bile opažene že pred stoletjem, kar poudarja potrebo po previdnostnem pristopu (Richardson et al., 2023).
- modro vodo: tekoča voda (površinska in podzemna voda)
- zeleno vodo: vlažnost tal v koreninskem območju (rastlinam dostopna voda)
Kontrolne spremenljivke merijo odstopanja od predindustrijskih razmer (1661–1860) na globalni ravni, omejitve so določene na 95. percentilu predindustrijske spremenljivosti. Trenutno 18 % (modra voda) in 16 % (zelena voda) svetovnega kopnega doživlja mokra ali suha odstopanja pri sladki vodi, kar pomeni znatno prekoračitev omejitve. Te prekoračitve so bile opažene že pred stoletjem, kar poudarja potrebo po previdnostnem pristopu (Richardson et al., 2023).
5. Sprememba rabe tal
Planetarna omejitev za spremembo rabe tal se osredotoča na glavne gozdne biome:
Kontrolna spremenljivka meri preostalo gozdno površino glede na potencialno holocensko gozdno površino. Najnovejši zemljevidi pokrovnosti tal iz leta 2019 kažejo, da je obseg krčenja gozdov, zlasti v amazonskem tropskem gozdu, presegel planetarno omejitev. Čeprav se metode ocenjevanja in tehnologija spreminjajo, je trend zmanjševanja svetovnih gozdnih površin očiten.
- Tropski gozdovi: 85 % preostale gozdne površine
- Zmerni gozdovi: 50 % preostale gozdne površine
- Borealni gozdovi: 85 % preostale gozdne površine
Kontrolna spremenljivka meri preostalo gozdno površino glede na potencialno holocensko gozdno površino. Najnovejši zemljevidi pokrovnosti tal iz leta 2019 kažejo, da je obseg krčenja gozdov, zlasti v amazonskem tropskem gozdu, presegel planetarno omejitev. Čeprav se metode ocenjevanja in tehnologija spreminjajo, je trend zmanjševanja svetovnih gozdnih površin očiten.
6. Zakisovanje oceanov
Kontrolna spremenljivka za to omejitev je koncentracija karbonatnih ionov v površinskem sloju morske vode, izmerjena v enoti Ωarag – povprečno stanje zasičenosti površinskega oceana z aragonitom. Prvotna planetarna omejitev ostaja v veljavi, kar pomeni, da mora Ωarag znašati vsaj 80 % predindustrijskega povprečnega globalnega Ωaraga, ki znaša 3,44. Trenutne ocene kažejo, da je Ωarag približno 2,8, kar pomeni približno 81 % predindustrijske vrednosti, in postavlja zakisovanje oceanov na rob nosilnosti. Trend se slabša zaradi stalnega povečevanja antropogenih izpustov CO₂.
7. Nove entitete in druga onesnaževala
Na področju novih entitet okvir planetarnih omejitev vključuje resnično nove antropogene vnose v Zemljin sistem, kot so:
Te entitete služijo kot geološki označevalci antropocena. Namen okvira je oceniti stabilnost in odpornost Zemljinega sistema, ne zdravja ljudi ali ekosistemov. Varno območje delovanja vključuje odsotnost teh entitet ali potrditev njihove neškodljivosti pred vnosom v okolje. Planetarna omejitev je 0 % sproščanja netestiranih sintetičnih spojin v Zemljin sistem. Kljub izzivom, kot so nepopolni podatki, pristop poudarja nujnost spremljanja in urejanja sproščanja novih entitet v okolje.
- sintetične kemikalije (mikroplastika, endokrini motilci, organska onesnaževala),
- antropogeno mobilizirane radioaktivne snovi (jedrski odpadki, jedrsko orožje),
- gensko spremenjeni organizmi.
Te entitete služijo kot geološki označevalci antropocena. Namen okvira je oceniti stabilnost in odpornost Zemljinega sistema, ne zdravja ljudi ali ekosistemov. Varno območje delovanja vključuje odsotnost teh entitet ali potrditev njihove neškodljivosti pred vnosom v okolje. Planetarna omejitev je 0 % sproščanja netestiranih sintetičnih spojin v Zemljin sistem. Kljub izzivom, kot so nepopolni podatki, pristop poudarja nujnost spremljanja in urejanja sproščanja novih entitet v okolje.
8. Antropogena obremenitev z aerosoli
Aerosoli imajo različne učinke na Zemljin sistem, vključno s fizikalnimi, biogeokemičnimi in biološkimi vplivi. Antropogena obremenitev z aerosoli se je povečala, od leta 1750 se je usedanje prahu globalno podvojilo. Optična globina aerosolov (AOD) je kontrolna spremenljivka za obremenitev z aerosoli. Steffen in soavtorji (2015) so določili začasno regionalno planetarno omejitev za AOD, ki jo južna Azija presega.
Ključne ugotovitve:
Celovito razumevanje vplivov aerosolov je ključno za izpopolnitev mejne vrednosti obremenitve z aerosoli.
Ključne ugotovitve:
- Trenutna globalna AOD: 0,14
- Regionalne razlike v AOD: vplivajo na monsune
- Predlagana omejitev: razlika med poloblama 0,1, trenutna vrednost 0,076
- Vplivi: na padavine in regionalno podnebje
Celovito razumevanje vplivov aerosolov je ključno za izpopolnitev mejne vrednosti obremenitve z aerosoli.
S spodbujanjem globalne zavezanosti k trajnostnosti lahko delujemo v prid harmoničnega sožitja z našim planetom ter zagotovimo odporno in cvetočo Zemljo za prihodnje generacije.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
