Doba antropocena, koncept planetarnih omejitev in Zemlja za vse

Vpliv človeštva na Zemljine naravne sisteme, med drugim tudi na podnebje, je od sredine 20. stoletja tolikšen, da znanstveniki govorijo o antropocenu – novi geološki dobi, v kateri smo ljudje ena od ključnih sil, ki vplivajo na dogajanje v naravi. S konceptom planeteranih omejitev so opredeljene omejitve za ključne procese v Zemljinem sistemu, ki ne smejo biti presežene, da se preprečijo nesprejemljive globalne okoljske spremembe. Šest od devetih omejitev je že preseženih. Cilj pobude Zemlja za vse je najti pravo pot za človeštvo, da se na Zemlji ohrani ravnovesje med naravnimi sistemi, ki so omejeni, ter gospodarskim in družbenim razvojem, ki mora biti trajnostno usmerjen. Znanstveniki trdijo, da se lahko na Zemlji poruši ravnovesje, če človeštvu ne bo uspel velikanski skok, ki bo privedel do ključnih preobratov v odnosu družbe do naravnih sistemov.

Zgodovinski uvod (doba antropocena) in ključni okviri projekta Earth4All

Projekt in knjiga Earth4All (Zemlja za vse) temeljita na izsledkih poročila “Meje rasti” in konceptu planetarnih omejitev, vključujoč ekonomijo obročnega krofa. Zgodovinski pogled na poročilo “Meje rasti” je pomemben z vidika točnosti napovedi scenarijev brez ukrepov (BAU) in pionirske metodologije na tem področju (model World3). V uvodu je poudarjeno, da je od objave poročila leta 1972, ena znanstvena ugotovitev zasenčila vsa druga znanstvena dognanja zadnjih petdesetih let. Leta 2000 je Nobelov nagrajenec Paul Crutzen izrazil tezo, da je Zemlja vstopila v novo geološko obdobje – antropocen. Ta ideja je hitro pridobila na veljavi v raziskovalni skupnosti. Znanstveniki zdaj priznavajo, da je prevladujoči dejavnik sprememb v Zemljinem sistemu ena sama vrsta: Homo sapiens, človek. Obdobje, ki ga puščamo za seboj, holocen, je bilo ključnega pomena za razvoj človeške civilizacije.

Obdobje holocena se je začelo pred približno 11.700 leti ob koncu zadnje ledene dobe. Podnebje se je po nekaj začetnih nihanjih stabiliziralo v izjemno mirnem ritmu, kar je omogočilo hiter razvoj civilizacije. Ni naključje, da so se prve civilizacije pojavile skoraj istočasno s to stabilnostjo. Blagi podnebni pogoji in stabilno okolje so ustvarili ugodne razmere za razvoj kmetijstva. Vendar je hitra rast industrializiranih družb, zlasti po letu 1950, Zemljo potisnila iz stabilnega okolja holocena. Danes se soočamo z neznanimi razmerami. Eksplozivno rast in njen vpliv na Zemljin sistem nazorno prikazujejo diagrami “velikega pospeševanja”. Avtorji opozarjajo na visoko tveganje prestopa prelomnih točk, kot so Amazonski deževni gozd, ledeni pokrov Zahodne Antarktike, permafrost, koralni grebeni in led na Severnem ledenem morju, kar predstavlja planetarno izredno stanje.

Pobuda Zemlja za vse (Earth4All) – predstavitev dveh scenarijev in petih izjemnih preobratov v scenariju "velikanskega skoka"

Knjiga “Zemlja za vse” obravnava dva scenarija, ki raziskujeta, kako bi se v tem stoletju na podlagi odločitev, sprejetih v tem desetletju, lahko spremenili prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, onesnaženost, blaginja in družbene napetosti. Pobuda Zemlja za vse je bila ustanovljena z namenom vzpostaviti mrežo znanstvenikov, ekonomistov in idejnih vodij za raziskovanje poti do ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Knjiga, podprta z modeli sistemske dinamike, raziskuje poti za izhod iz izrednih razmer in prinaša humanitarne, socialne, okoljske in gospodarske koristi.

V knjigi so predstavljeni rezultati dveletnega projekta Earth4All, ki obravnava dva scenarija za obdobje 1980–2100. Projekt so izvedli Rimski klub, Potsdamski inštitut za raziskave podnebnih vplivov, Stockholmski center za odpornost in Norveška poslovna šola BI, pri tem pa so sodelovali vodilni ekonomisti, znanstveniki in zagovorniki trajnostnega razvoja. Glavno sporočilo knjige je jasno: »Če ne bomo nadzorovali naraščajočih neenakosti, bodo družbe postale nefunkcionalne. Kljub temu pa ima svet priložnost, da do leta 2050 stabilizira globalno temperaturo pod 2 °C in odpravi revščino.«

Scenarij do leta 2100

Scenarija, ki se začneta leta 1980 in končata leta 2100, sta poimenovana “premalo, prepozno” (Too Little ,Too Late) in “velikanski skok” (The Giant Leap). Raziskujeta, kako bi se lahko prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, onesnaževanje, blaginja in družbene napetosti spremenili v tem stoletju na podlagi odločitev, sprejetih v tem desetletju.

Premalo, prepozno (Too Little, Too Late): Po prvem scenariju se bodo globalne temperature do leta 2100 dvignile za približno 2,5 °C, kar predstavlja nevarno visoko raven in znatno presega cilje, določene v Pariškem sporazumu.

Predvidene posledice uresničitve tega scenarija so:

Najrevnejša gospodarstva se bodo soočala z najhujšimi posledicami, saj se bodo težko prilagajala podnebnim spremembam. Mnogi ljudje bodo živeli na območjih, ki so blizu meja človeških zmožnosti za preživetje.
Vse družbe bodo izpostavljene nenehnim kriznim razmeram zaradi ekstremnih vročinskih valov, suš, propadanja pridelkov in poplav.

Model nakazuje, da se bo v tem scenariju znatno povečala verjetnost regionalnih družbenih zlomov, ki jih bodo povzročile naraščajoče socialne napetosti, pomanjkanje hrane in resnejša degradacija okolja v primerjavi z današnjimi razmerami.

Velikanski skok (The Giant Leap):
Drugi scenarij, t. i. velikanski skok, je uresničljiv, če družbe nemudoma sprejmejo in izvedejo ukrepe, ki bodo privedli do petih korenitih preobratov:

Odprava revščine z reformo mednarodnega finančnega sistema, ki bo iz revščine dvignila 3–4 milijarde ljudi.

Odprava velike neenakosti z zagotovitvijo, da 10 % najbogatejših prejme manj kot 40 % nacionalnega dohodka.

Okrepitev vloge žensk za dosego popolne enakosti med spoloma do leta 2050.

Preoblikovanje prehranskega sistema za zagotavljanje zdrave prehrane za ljudi in planet.

Prehod na čisto energijo, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije.

Primerjava pobude Earth4All s scenariji in razvojnim načrtovanjem za trajnostno nizkoogljično družbo v Sloveniji

Podobno metodologijo kot pri Earth4All smo uporabili pred več kot 10 leti v Sloveniji pri iskanju trajnostnih rešitev za soočanje s podnebnimi spremembami.

Projekt scenariji razvoja Slovenije do leta 2035:

Prva faza oblikovanja nove razvojne strategije za nizkoogljično družbo.
Ključni del so trije razvojni scenariji do leta 2035.

Pri scenariju razvoja Slovenije do leta 2035 je bilo udeleženih 60 strokovnjakov.

Kaj prinaša scenarij Zelena oaza?

Najboljše rezultate z zgodnjimi ukrepi, tehnološkimi spremembami in spremembami stališč.
Uvedba BDS (bruto domača sreča) namesto BDP.
Visoko energetsko učinkovitost in prehod na ekološko pridelavo hrane.

Kaj prinašata druga dva scenarija?

Brez idej (zanikanje podnebnih sprememb).
Kameleon (premalo, prepozno).

Projekt je bil prvi celosten poskus oblikovanja strategije trajnostnega razvoja skozi reševanje okoljskega problema podnebnih sprememb. Rezultati obeh projektov so bili uporabljeni pri oblikovanju Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050/2060.

Vizija: vzajemno povezana in vključujoča nizkoogljična družba z odličnim gospodarstvom ter visoko kakovostjo življenja, prostora in naravnega okolja.

Dejansko stanje razvoja v Sloveniji in možnosti za trajnostno prihodnost

Glede na opisane scenarije, ki so bili postavljeni pred več kot desetletjem, ter najnovejše znanstvene ugotovitve se postavlja vprašanje, na kakšni poti je Slovenija danes.

Ali ukrepamo premalo in prepozno, ali pa smo v procesu velikanskega skoka (velikega preskoka). Nekaj ključnih kazalnikov, ki nam pomagajo odgovoriti na to vprašanje, je prikazanih v diagramu.

Planetarne omejitve

Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.

Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.