Ekološki odtis kot kazalnik biološke regenerativne kapacitete, potrošnje in blaginje v povezavi z izbranimi planetarnimi omejitvami
- Ekološki odtis kot merilo regenerativne rasti
- Uporabnost ekološkega odtisa v primerjavi z različnimi pristopi k planetarnim omejitvam: Ugotovitve strokovnjakov GFN (Global Footprint Network)
- Kako hkrati spremljati planetarne omejitve in zeleno gospodarstvo, usmerjeno v blaginjo?
- Uporaba odtisov za vrednotenje planetarnih omejitev
Ekološki odtis je pomemben kazalnik, ki meri človeški vpliv na ekosisteme. Gre za orodje, ki omogoča spremljanje ravnovesja med človekovimi potrebami in regenerativno zmogljivostjo planeta. Povezave med ekološkim odtisom in planetarnimi omejitvami lahko pomagajo pri uvajanju izboljšav v trajnostne politike.
Ekološki odtis kot merilo regenerativne rasti
Če regenerativno rast razumemo kot gospodarski razvoj, kjer človekove potrebe ne presegajo regenerativne zmogljivosti planeta, je pomembno spremljati to ravnovesje. Ekološki odtis je kazalnik trajnostnosti, ki meri človekov pritisk na ekosisteme. Izračunava ga Global Footprint Network za približno 200 držav, vključno s Slovenijo. Meri vsoto vseh človekovih potreb po biološko produktivnih površinah in jih primerja z biokapaciteto. Ekološki odtis se izraža v enoti “globalni hektar” (gha). Vključuje odtise obdelovalnih, pašnih površin, gozdov, ribolovnih območij, pozidanih površin in ogljični odtis.
Časovna vrsta ekološkega odtisa kaže pomembne spremembe, kot sta zmanjšanje ogljičnega odtisa po letu 2008 in povečanje odtisa gozdnih proizvodov zaradi podnebnih sprememb. Če Slovenija doseže ničelni ogljični odtis, se bo ekološki odtis zmanjšal na raven biokapacitete. To bo odvisno od domačih ukrepov za opuščanje fosilnih goriv in zmanjšanja ogljičnega odtisa v državah uvoza. Ekološki odtis je strateški kazalnik v Strategiji razvoja Slovenije 2030 in Nacionalnem programu varstva okolja s ciljem 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2030. Uporablja se tudi v regionalnih razvojnih programih in letnih poročilih o razvoju Slovenije.
Uporabnost ekološkega odtisa v primerjavi z različnimi pristopi k planetarnim omejitvam: Ugotovitve strokovnjakov GFN (Global Footprint Network)
Kljub sprejemanju ciljev trajnostnega razvoja merjenje ekološkega odtisa (EO) in indeksa človekovega razvoja (HDI) kaže, da se le malo držav približuje trajnostnemu razvoju. Višji razvoj spremlja večji ekološki odtis, kar kaže, da razvoj poteka brez upoštevanja okoljskih zmogljivosti. Države v razvoju sledijo razvitim pri obremenjevanju okolja, zato morajo vse države odločno stopiti na pot trajnostnega razvoja.
Ekološki odtis je orodje za vrednotenje vplivov človeške dejavnosti na planetarne omejitve, saj temelji na logiki, da preseganje regenerativnih sposobnosti Zemlje vodi v degradacijo naravnega kapitala. Meri povpraševanje ljudi po biološko produktivnih površinah in naravnih virih ter jih primerja z obnovitveno zmogljivostjo planeta. Ta kazalnik jasno prikazuje, kdaj države ali regije prekoračijo planetarne meje, kot so zmogljivosti za absorpcijo ogljika, biotska raznovrstnost in poraba naravnih virov.
Ekološki odtis je orodje za vrednotenje vplivov človeške dejavnosti na planetarne omejitve, saj temelji na logiki, da preseganje regenerativnih sposobnosti Zemlje vodi v degradacijo naravnega kapitala. Meri povpraševanje ljudi po biološko produktivnih površinah in naravnih virih ter jih primerja z obnovitveno zmogljivostjo planeta. Ta kazalnik jasno prikazuje, kdaj države ali regije prekoračijo planetarne meje, kot so zmogljivosti za absorpcijo ogljika, biotska raznovrstnost in poraba naravnih virov.
Zgorevanje fosilnih goriv je največji povzročitelj ekološkega odtisa razvitih držav, kar prispeva k podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.
Ekološki odtis (EO) je strateški kazalnik v slovenski Strategiji razvoja 2030 in Nacionalnem programu varstva okolja. Njegova analiza pomaga razumeti, kako človekova raba virov vpliva na planetarne omejitve, kar omogoča prilagoditev politik na regionalni in državni ravni. S tem postaja ekološki odtis ključno orodje za prepoznavanje trenutnih in prihodnjih izzivov, povezanih z omejitvami Zemljinih naravnih virov, in usmerjanje ukrepov v smeri trajnostne prihodnosti.
Ekološki odtis (EO) je strateški kazalnik v slovenski Strategiji razvoja 2030 in Nacionalnem programu varstva okolja. Njegova analiza pomaga razumeti, kako človekova raba virov vpliva na planetarne omejitve, kar omogoča prilagoditev politik na regionalni in državni ravni. S tem postaja ekološki odtis ključno orodje za prepoznavanje trenutnih in prihodnjih izzivov, povezanih z omejitvami Zemljinih naravnih virov, in usmerjanje ukrepov v smeri trajnostne prihodnosti.
Kako hkrati spremljati planetarne omejitve in zeleno gospodarstvo, usmerjeno v blaginjo?
Koncept obročnega krofa avtorice Kate Raworth predstavlja način, kako hkrati spremljati planetarne omejitve in razvoj zelenega gospodarstva, usmerjenega v blaginjo. Metodologija DEAL (Doughnut Economics Action Lab) združuje okoljske meje z družbenimi in trajnostnimi kazalniki ter ponuja celovit pristop, ki omogoča uravnoteženo spremljanje gospodarskega napredka, brez preseganja ekoloških zmožnosti planeta.
Raziskava v tem okviru obravnava tri ključne planetarne omejitve – podnebne spremembe, biogeokemične tokove in spremembe kopenskega sistema – ter vključuje kazalnike, kot so izpusti CO₂, človekova prisvojitev neto primarne proizvodnje ter ravni dušika in fosforja. S pomočjo teh kazalnikov lahko merimo, kako države napredujejo v prehodu na zeleno gospodarstvo, ki podpira blaginjo, ne da bi presegale omejitve naravnih virov. Vključeni so tudi podatki o ekološkem in snovnem odtisu, ki dopolnjujejo to analizo.
Raziskava temelji na preučevanju zgodovinskih podatkov (1992–2015) in napovedih do leta 2050, s posebnim poudarkom na uporabnosti in izvedljivosti pristopa za Slovenijo. Relevantni podatki in grafični prikazi za državo omogočajo vpogled v to, kako Slovenija usklajuje trajnostno rabo virov s cilji zelenega gospodarstva. Metodologija temelji na načelu enakosti in preverja, ali države trajnostno zadovoljujejo osnovne potrebe svojih prebivalcev, pri čemer se upoštevajo omejitve regenerativnih zmožnosti planeta.
S tem pristopom je mogoče spremljati tako okoljske omejitve kot napredek v ustvarjanju gospodarstva, ki ne temelji zgolj na rasti, temveč na pravični in trajnostni blaginji za vse.
Raziskava v tem okviru obravnava tri ključne planetarne omejitve – podnebne spremembe, biogeokemične tokove in spremembe kopenskega sistema – ter vključuje kazalnike, kot so izpusti CO₂, človekova prisvojitev neto primarne proizvodnje ter ravni dušika in fosforja. S pomočjo teh kazalnikov lahko merimo, kako države napredujejo v prehodu na zeleno gospodarstvo, ki podpira blaginjo, ne da bi presegale omejitve naravnih virov. Vključeni so tudi podatki o ekološkem in snovnem odtisu, ki dopolnjujejo to analizo.
Raziskava temelji na preučevanju zgodovinskih podatkov (1992–2015) in napovedih do leta 2050, s posebnim poudarkom na uporabnosti in izvedljivosti pristopa za Slovenijo. Relevantni podatki in grafični prikazi za državo omogočajo vpogled v to, kako Slovenija usklajuje trajnostno rabo virov s cilji zelenega gospodarstva. Metodologija temelji na načelu enakosti in preverja, ali države trajnostno zadovoljujejo osnovne potrebe svojih prebivalcev, pri čemer se upoštevajo omejitve regenerativnih zmožnosti planeta.
S tem pristopom je mogoče spremljati tako okoljske omejitve kot napredek v ustvarjanju gospodarstva, ki ne temelji zgolj na rasti, temveč na pravični in trajnostni blaginji za vse.
Spremljanje “napredka” skozi čas, 1992–2015
- ekološka zgornja meja in družbeni temelj, ki obsegata krof socialnih in planetarnih meja
- skupna poraba virov glede na vsako globalno biofizično mejo, začne se na zunanjem robu družbenih temeljev
- povprečna socialna uspešnost glede na vsak družbeni temelj, tehtana s številom prebivalcev
- primanjkljaji pod družbenim temeljem ali preseganje biofizičnih mej
- kazalniki s pomanjkljivimi podatki
Študija ne vključuje časovnih vrst, saj se večina kazalnikov nanaša na leto 2011. Ti kazalniki podrobneje prikazujejo razvoj v Sloveniji, zlasti v primerjavi z drugimi državami EU, kar lahko nakazuje na vrzeli v politikah ali specifične geografske značilnosti Slovenije. Na primer, kljub preseženim pragom za dušik in fosfor ima Slovenija zaradi svojega reliefa manj intenzivno kmetijstvo v primerjavi s povprečjem EU, kar daje prednost živinoreji pred poljedelstvom.
Pomembno vprašanje je tudi, kako so bile določene mejne vrednosti. Nekateri pragovi temeljijo na jasni logiki (npr. primerjava ekološkega odtisa z biokapaciteto) ali so dobro raziskani (npr. podnebna nevtralnost). Vendar pa so drugi pragovi težje določljivi in pojasnljivi, saj njihove vrednosti vplivajo tudi lokalne ali regionalne geografske značilnosti (npr. vpliv dušika in fosforja na posamezna povodja).
Uporaba odtisov za vrednotenje planetarnih omejitev
Strokovnjaki poročajo, da so od leta 1996, ko sta Wackernagel in Rees uvedla prvo merjenje ekološkega odtisa, nastali številni drugi odtisi. Večina člankov se osredotoča na ogljični, vodni in ekološki odtis, drugi vključujejo odtise tal, dušika, fosforja, snovni odtis ter odtise biotske raznovrstnosti, kemikalij, delcev PM₂,₅, PM₁₀, ozona in energije. Terminologija se uporablja tudi v okoljskem odtisu izdelkov in organizacij na podlagi ocene življenjskega cikla (LCA) Evropske komisije.
Platforma JRC Consumption Footprint Platform EU-27 poroča o vplivu potrošnje na okolje na evropski ravni za obdobje 2010–2021. Ocena vključuje podrobne analize okoljskega odtisa na ravni posameznih izdelkov, kar omogoča bolj natančno spremljanje vpliva potrošnje na okolje. Primerjava ponderiranih rezultatov – vpliv na prebivalca – kaže, da je slovenski skupni odtis potrošnje nižji od povprečja EU-27 (0,81 za Slovenijo in 0,95 za EU-27).
Ta analiza je pomembna, saj osvetljuje, kako različni izdelki in storitve vplivajo na okolje, kar omogoča bolj informirano oblikovanje trajnostnih politik ter strategij za zmanjšanje okoljskega odtisa na državni in evropski ravni. Kljub temu, da platforma JRC ponuja obsežen vpogled v vplive potrošnje na okolje, še bolj poglobljene in podrobne podatke lahko pridobimo z uporabo REX3.
REX3 (Resolved EXIOBASE3 version 3) vsebuje obsežen nabor okoljskih kazalnikov, ki se nanašajo na podnebne vplive, vplive na zdravje zaradi izpustovj delcev, vodni stres ter tudi izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe tal in evtrofikacije sladke vode. Vrednotenje podnebnih vplivov v sistemu REX3 poleg izpustov toplogrednih plinov, povezanih z zgorevanjem, in biogenih izpustovj toplogrednih plinov vključuje tudi izpuste, ki so posledica spremembe rabe tal. Za vrednotenje vpliva na biotsko raznovrstnost so bili prostorsko razčlenjeni podatki, ki ponujajo vpogled v globalno zasedenost in spremembo rabe tal za obdobje 1995–2022, združeni z globalnimi faktorji izgube vrst za posamezne ekoregije.
Ta pristop omogoča podrobno vrednotenje izgub biotske raznovrstnosti zaradi spreminjanja naravnih habitatov in koristi zaradi ukrepov obnove v visoki prostorski ločljivosti vključno z novejšimi časovnimi trendi. Poleg presoje vplivov na okolje REX3 vključuje tudi socialno-ekonomska kazalnika “delovna sila” in “dodana vrednost”.
REX3 (Resolved EXIOBASE3 version 3) vsebuje obsežen nabor okoljskih kazalnikov, ki se nanašajo na podnebne vplive, vplive na zdravje zaradi izpustovj delcev, vodni stres ter tudi izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe tal in evtrofikacije sladke vode. Vrednotenje podnebnih vplivov v sistemu REX3 poleg izpustov toplogrednih plinov, povezanih z zgorevanjem, in biogenih izpustovj toplogrednih plinov vključuje tudi izpuste, ki so posledica spremembe rabe tal. Za vrednotenje vpliva na biotsko raznovrstnost so bili prostorsko razčlenjeni podatki, ki ponujajo vpogled v globalno zasedenost in spremembo rabe tal za obdobje 1995–2022, združeni z globalnimi faktorji izgube vrst za posamezne ekoregije.
Ta pristop omogoča podrobno vrednotenje izgub biotske raznovrstnosti zaradi spreminjanja naravnih habitatov in koristi zaradi ukrepov obnove v visoki prostorski ločljivosti vključno z novejšimi časovnimi trendi. Poleg presoje vplivov na okolje REX3 vključuje tudi socialno-ekonomska kazalnika “delovna sila” in “dodana vrednost”.
Prispevek posameznih področij potrošnje k skupnemu odtisu potrošnje, enotno tehtani rezultati – vpliv na prebivalca, EU-27, leto 2021.
Podatki za Slovenijo, izračunani z REX3, za tri planetarne omejitve in socialno-ekonomske kazalnike (pridobljeni iz vizualizatorja podatkov iz REX3).
Podatkovna zbirka REX3 ponuja pomembne možnosti za povezovanje planetarnih omejitev in zelene rasti, pri čemer se povezuje tako s podnebnimi ukrepi kot s cilji biotske raznovrstnosti in naravnega okolja. Rezultati za Slovenijo opozarjajo na potrebo po obravnavi vodnega stresa v okviru potrošnje in trgovine.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
