Ekološki odtis Slovenije in ukrepi za njegovo zmanjšanje
Slovenija na poti v trajnostni razvoj kljub boljšim rezultatom v primerjavi z EU še vedno presega planetarne omejitve. Analiziramo ekološki odtis Slovenije in predlagamo konkretne ukrepe za njegovo zmanjšanje. Prilagoditev nacionalnih politik in strategij bo omogočila trajnostni razvoj in življenje v okviru omejitev našega planeta.
Ekološki odtis, biokapaciteta in potrošnja Slovenije
Slovenija je leta 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije, v kateri se je zavezala k zmanjšanju ekološkega odtisa države za 20 % do leta 2030 (kar pomeni s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,6 gha na prebivalca v letu 2030). Projekcije Global Footprint Network za leto 2022 kažejo, da je ekološki odtis Slovenije leta 2022 znašal 4,78 gha na prebivalca, biokapaciteta pa 2,49 gha, kar je skoraj 2-krat manj od odtisa. Za vzdrževanje takšnega življenjska sloga bi potrebovali 3,17 Zemelj. Ekološki odtis Slovenije je nad evropskim povprečjem (4,65 gha na prebivalca).
V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji delež ogljični odtis (50 % v letu 2022), ki je sicer primerljiv z evropskim in svetovnim povprečjem. Delež ekološkega odtisa Slovenije se najbolj razlikuje pri gozdnih proizvodih (45 % večji od evropskega povprečja v letu 2022), precej manjši pa je delež pozidanih in obdelovalnih površin ter ribolovnih območij.
V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji delež ogljični odtis (50 % v letu 2022), ki je sicer primerljiv z evropskim in svetovnim povprečjem. Delež ekološkega odtisa Slovenije se najbolj razlikuje pri gozdnih proizvodih (45 % večji od evropskega povprečja v letu 2022), precej manjši pa je delež pozidanih in obdelovalnih površin ter ribolovnih območij.
Biokapaciteta Slovenije v primerjavi z Evropo glede na površino (2022)
Leta 2022 je biokapaciteta Slovenije znašala 2,49 gha na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem 3,31 gha na prebivalca. Največji delež prispevajo gozdovi (74 %). Precej manjši od evropskega povprečja pa je prispevek obdelovalnih površin (16 % v primerjavi s 40 % v Evropi).
Skupni ekološki odtis potrošnje je seštevek odtisa proizvodnje v državi z odtisom uvoza v državo, zmanjšan za odtis izvoza iz države.
V Sloveniji porabljamo več, kot proizvedemo, kar pomeni, da je Slovenija neto uvoznica ekološkega odtisa proizvodnje. Leta 2017 je bila velikost uvoza in izvoza neto odtisa večja od proizvodnje v vseh kategorijah, razen v eni. Izvoznica odtisa je Slovenija edino na področju gozdarstva.
Uvoz in izvoz ekološkega odtisa v Sloveniji (2017)
Sestava ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje (2019)
Vir: ARSO, 2024; cit. po: GFN Slovenia Consumption Land Use Matrix (CLUM) 2023
Glede na vrsto potrošnje so k ekološkemu odtisu Slovenije v letu 2018 največ prispevala bivališča (26 % celotnega ekološkega odtisa v 2019), sledili so osebni prevoz (20 %), storitve (18 %), hrana (19 %) in blago (17 %).
1. Kategorije ekološkega odtisa - potrošnja in zemljišča
2. Ekološki odtis Slovenije
V letu 2022 je ekološki odtis prebivalca Slovenije v povprečju znašal
0
gha
(ciljna vrednost, ki jo je potrebno doseči do leta 2030 je 3.6 gha na prebivalca)
Skupni ekološki odtis potrošnje (2022)
0
.073 gha
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Ogljični odtis
Skupni ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo za vzdrževanje našega življenjskega sloga.
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Ogljični odtis
Skupni ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo za vzdrževanje našega življenjskega sloga.
Skupna biokapaciteta (2022)
0
.580 gha
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Skupna biokapaciteta predstavlja zmogljivost naravnih ekosistemov za regeneracijo in zagotavljanje virov, potrebnih za naše preživetje.
Pašne površine
Površina gozda
Pozidane površine
Obdelovalne površine
Ribolovna območja
Skupna biokapaciteta predstavlja zmogljivost naravnih ekosistemov za regeneracijo in zagotavljanje virov, potrebnih za naše preživetje.
Za zadovoljitev naših potreb bi v letu 2022 potrebovali biokapaciteto, ki ustreza velikosti
3,17 Slovenije
Vsak dan porabljamo vire, ki jih zagotavlja Zemlja. To je naš ekološki odtis.
Zmanjšanje ekološkega odtisa je nujno, saj imamo na voljo samo eno Zemljo.
Vir: Global Footprint Network, 2024, data.footprintnetwork.org
Ekološki odtis po statističnih regijah
Operativni načrt sodelovanja ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2017–2027 (sprejet 2019) določa, da se stanje okolja glede na kakovost življenja spremlja za podlagi ekološkega odtisa specifičnih regij.
Podatki iz leta 2018 kažejo, da ima pričakovano največji ekološki odtis Osrednjeslovenska statistična regija, in sicer 5,8 gha na prebivalca, kar je 8 % več od nacionalnega povprečja (5,37 gha na prebivalca v letu 2018). Najbolj poseljena in najbogatejša slovenska regija tako prispeva četrtino celotnega ekološkega odtisa Slovenije. Najmanjši ekološki odtis na prebivalca imata Pomurska (4,81 gha na prebivalca) in Goriška (4,79 gha na prebivalca) regija, 10 % manj od nacionalnega povprečja.
Ekološki odtis na prebivalca glede na statistične regije Slovenije (2018)
Vir: ARSO, 2023
V vseh statističnih regijah Slovenije največji ekološki odtis na prebivalca povzročata ogljični odtis in odtis gozdnih proizvodov. Ogljični odtis na prebivalca je največji v Osrednjeslovenski statistični regiji, je pa bil tudi sicer v Sloveniji leta 2018 njegov delež v celotnem odtisu kar 62-odstoten in je glavni vir ekološkega deficita, ki se ga lahko neposredno naslavlja z razogljičenjem. Odtis gozdnih proizvodov je največji v gozdnatih in hladnih regijah, kot sta Jugovzhodna Slovenija in Koroška, kjer so letne temperature v povprečju nižje in je lesna biomasa lahko dostopen vir ogrevanja.
Ekološki odtis regij in Slovenije na prebivalca glede na kategorije zemljišč (2018)
Če ekološki odtis statističnih regij razčlenimo še na posamezne kategorije potrošnje, vidimo, da največji odtis povzročajo “bivališča, voda, elektrika, plin in druga goriva”, sledijo “prevoz” ter “hrana in brezalkoholne pijače”. Te tri kategorije skupaj prispevajo dve tretjini porabe virov.
Ekološki odtis regij in Slovenije na prebivalca po (COICOP) kategorijah potrošnje (2018)
Ukrepi in scenariji
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je po sprejetju zaveze, da bo Slovenija do leta 2030 zmanjšala svoj ekološki odtis za 20 %, zagotovilo sredstva za spremljanje ekološkega odtisa in analize potencialnih ukrepov. Te študije se izvajajo v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje.
Zadnja študija 2023) je pokazala, da lahko različni ambiciozni ukrepi na področju trajnostnega upravljanja gozdov, trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije. Ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo, zato njegovo zmanjšanje pomeni manjši pritisk na okolje.
Zadnja študija 2023) je pokazala, da lahko različni ambiciozni ukrepi na področju trajnostnega upravljanja gozdov, trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije. Ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo, zato njegovo zmanjšanje pomeni manjši pritisk na okolje.
Trajnostno upravljanje gozdov lahko v izhodiščnem scenariju poveča ekološki odtis (3,27 %), vendar dodatni ukrepi lahko privedejo do pomembnega zmanjšanja odtisa (–5,82 %).
Elektromobilnost, oziroma uporaba električnih vozil, lahko v izhodiščnem scenariju zmanjša ekološki odtis za –3,51 %, dodatni ukrepi pa to zmanjšanje še povečajo na –6,14 %.
Razvoj javnega potniškega prometa in kolesarskih mrež lahko že v osnovnem scenariju zmanjša ekološki odtis za –2,49 %, dodatni ukrepi pa omogočajo zmanjšanje do –5,97 %.
Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije v stavbah v izhodišču zmanjša ekološki odtis za –4,35 %, z dodatnimi ukrepi pa dosežemo kar –7,06 %.
Skupaj ti ukrepi privedejo do zmanjšanja ekološkega odtisa za 7,08 % v izhodiščnem scenariju in kar za 24,99 % ob dodatnih ukrepih.
Elektromobilnost, oziroma uporaba električnih vozil, lahko v izhodiščnem scenariju zmanjša ekološki odtis za –3,51 %, dodatni ukrepi pa to zmanjšanje še povečajo na –6,14 %.
Razvoj javnega potniškega prometa in kolesarskih mrež lahko že v osnovnem scenariju zmanjša ekološki odtis za –2,49 %, dodatni ukrepi pa omogočajo zmanjšanje do –5,97 %.
Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije v stavbah v izhodišču zmanjša ekološki odtis za –4,35 %, z dodatnimi ukrepi pa dosežemo kar –7,06 %.
Skupaj ti ukrepi privedejo do zmanjšanja ekološkega odtisa za 7,08 % v izhodiščnem scenariju in kar za 24,99 % ob dodatnih ukrepih.
Primerjava scenarijev na petih področjih za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije
Vir: Agencija RS za okolje, 2023 (preračuni Stritih d.o.o.)
Analiza stroškov in koristi je pokazala, da je velik del ukrepov izvedljiv z odpravo upravnih ovir in finančnimi reformami. Odprava zakonskih omejitev in prilagoditev predpisov Eko sklada bi olajšala postavitev sončnih elektrarn. Ukrepi za trajnostno upravljanje gozdov zahtevajo daljši cikel financiranja. Zelena davčna reforma je potrebna za dosego ciljev.
Ključni ukrepi so energetska prenova stavb, obnovljivi viri energije in trajnostna mobilnost. Gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti Slovenije, zato je pomembno njihovo trajnostno upravljanje.
Največji izzivi so v javnem prevozu in železniški infrastrukturi v Ljubljanski regiji. Ukrepi se dopolnjujejo, kar pospešuje doseganje ciljev.
Največji izzivi so v javnem prevozu in železniški infrastrukturi v Ljubljanski regiji. Ukrepi se dopolnjujejo, kar pospešuje doseganje ciljev.
Analiza iz leta 2023 je pokazala, da bi lahko dodatni ukrepi na različnih področjih zmanjšali ekološki odtis Slovenije za kar 24,99 %. Kljub nekaterim zamujenim priložnostim in povečanju ekološkega odtisa v zadnjem desetletju še vedno obstaja pomemben potencial za zmanjšanje, predvsem s pomočjo razogljičenja in tehnoloških sprememb. Za dosego teh ciljev so ključne hitre reforme na področju prometa, kot so širitev elektromobilnosti, izboljšanje javnega prevoza in kolesarskih mrež, ter krepitev omrežja obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost stavb.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
