Ekonomija blaginje je nova paradigma gospodarskega razvoja, ki presega tradicionalne kazalnike, kot je npr. BDP. Njen cilj je ustvariti sistem v gospodarstvu, ki omogoča trajnostno rast in blaginjo za vse ob upoštevanju okoljskih omejitev. Pot do tega cilja lahko najdemo z uporabo različnih konceptov in pristopov.
Ekonomija blaginje v pobudi Earth4All
Avtorji poročila Earth4All navajajo tri najmočnejše družbeno-ekonomske vzvode za vsak preobrat. Na dnu piramide so po njihovem mnenju osnovne spremembe politik v okviru sedanje gospodarske paradigme, nato pa se pomaknejo navzgor do ambicioznejših politik, ki dejansko opredeljujejo novo gospodarsko paradigmo, primerno za antropocen. Na vrhu piramide so vzvodi, ki resnično zagotavljajo preobrazbo v novo gospodarsko paradigmo, ki jo nekateri imenujejo “ekonomija blaginje”.
V programu Zemlja za vse najdemo nekaj ključnih zamisli: le z zgodnjo in odločno sprožitvijo drznih vzvodov lahko po modelu Earth4All do sredine tega stoletja dosežemo pospešeno preobrazbo v pravičnejši, bolj pošten in varen svet. Vrnitev človeštva v varen okvir delovanja v tem stoletju bo morda zahtevna in zapletena, vendar, tako kot pri mnogih drugih kompleksnih projektih, lahko ta proces sproži peščica dobro izbranih vzvodov, ki jih izvedejo predane skupine ljudi.
Sprememba paradigme Earth4All je ponazorjena s petimi trikotniki.
Strokovnjaki poudarjajo, da so ti vzvodi jasno prepoznavni in pripravljeni na uporabo. Vsi pa izhajajo iz enega ključnega področja – iz gospodarstva.
Ključni med njimi so:
Ključni med njimi so:
Ustanovitev državljanskih skladov za pravično razdelitev bogastva svetovnih skupnih dobrin med vse državljane.
Vladno posredovanje (subvencije, spodbude in predpisi) za pospešitev preobratov.
Preobrazba mednarodnega finančnega sistema, ki bo omogočila hitro zmanjšanje revščine v večjem delu sveta.
Zmanjšanje tveganja za naložbe v državah z nizkimi dohodki in odpis dolga.
Naložbe v učinkovite, regenerativne prehranske sisteme in sisteme obnovljivih virov energije.
Ekonomija blaginje Marka Anielskega: koncept in njegovo izvajanje v Sloveniji
Koncept ekonomije blaginje Marka Anielskega
Mark Anielski je v knjigah “Ekonomija sreče” (2007) in “Ekonomija blaginje” (2018) predstavil načrt za ustvarjanje novih gospodarstev blaginje z uporabo računovodskega sistema za merjenje pogojev blaginje v skupnostih, ki temeljijo na vrednotah in vrlinah. Svetoval je številnim regionalnim in vladnim inštitucijam.
Model pristnega bogastva:
- Zasnovan za podporo gospodarstvu blaginje.
- Merjenje in upravljanje blaginje temelji na vrednotah in meri napredek in uspešnost glede na vrednote skupnosti ali organizacije.
- Uporablja konvencionalno finančno računovodsko strukturo za ocenjevanje donosnosti naložb v pet ključnih sredstev/dobrin skupnosti ali podjetja.
- Ponuja praktično orodje za usmerjanje odločanja o gospodarskem razvoju, politikah in proračunu.
- Pomaga pri sprejemanju gospodarskih, družbenih in okoljskih odločitev.
Pet vrst kapitala pristnega bogastva:
1. Človeški kapital: duševno, telesno, čustveno in duhovno dobro počutje ljudi, njihove spretnosti, sposobnosti in sanje.
2. Družbeni in kulturni kapital: občutek pripadnosti, skupnosti in zaupanja, kulturne dobrine skupnosti ali organizacije.
3. Naravni kapital: obilje in odpornost naravnega okolja, vključno z vodo, zrakom, zemljo in naravnimi viri.
4. Grajeni kapital: celovitost in vrednost infrastrukture, domov, stavb, opreme, idej, patentov in zamisli.
5. Finančni kapital: finančna sredstva posameznikov, podjetij in skupnosti.
Model združuje pristen način življenja, skladno z vrednotami, in pogoje za blaginjo, kar vodi k ustvarjanju odpornih in cvetočih skupnosti.
1. Človeški kapital: duševno, telesno, čustveno in duhovno dobro počutje ljudi, njihove spretnosti, sposobnosti in sanje.
2. Družbeni in kulturni kapital: občutek pripadnosti, skupnosti in zaupanja, kulturne dobrine skupnosti ali organizacije.
3. Naravni kapital: obilje in odpornost naravnega okolja, vključno z vodo, zrakom, zemljo in naravnimi viri.
4. Grajeni kapital: celovitost in vrednost infrastrukture, domov, stavb, opreme, idej, patentov in zamisli.
5. Finančni kapital: finančna sredstva posameznikov, podjetij in skupnosti.
Model združuje pristen način življenja, skladno z vrednotami, in pogoje za blaginjo, kar vodi k ustvarjanju odpornih in cvetočih skupnosti.
Pristni kazalniki napredka na primeru blaginje za Alberto, Kanada
V zadnjih 25 letih so se zaradi kritik BDP kot merila blaginje razvili alternativni kazalniki napredka. Eden najpomembnejših je kazalnik pristnega napredka (GPI) je bil uveden leta 1995 v ZDA. GPI vključuje okoljske in družbene stroške, kot so onesnaževanje, kriminal, neenakost in kronične bolezni. Projekt Alberta GPI, ki ga je vodil Mark Anielski, je razvil celovitejšo bilanco za provinco Alberto v Kanadi, upoštevajoč 51 ključnih kazalnikov stanja blaginje – človeških, družbenih, okoljskih/naravnih, grajene infrastrukture in finančnih.
Teh 51 kazalnikov blaginje je bilo spremljanih v obdobju 1961–2001, kar je pokazalo podobne rezultate kot indeks GPI ZDA. Medtem ko se je BDP Alberte povečeval, se je splošno stanje blaginje od 60. let zmanjšalo in stagnira. Delo na indeksu GPI je vključevalo pretvorbo surovih podatkov v lestvico od 1 do 100, kjer 100 pomeni optimalno stanje blaginje. Sistem omogoča preučevanje povezav med rastjo BDP in drugimi kazalniki, kot so pričakovana življenjska doba, kronične bolezni, kakovost zraka in ekološki odtis.
Kazalniki pristnega napredka na primeru Alberte, Kanada
Ustvarjanje gospodarstva blaginje za Slovenijo
Anielski (2023) navaja, da je Slovenija idealno pripravljena postati vzorčno gospodarstvo blaginje. Priložnosti za sprejetje pristopa k upravljanju gospodarstva blaginje:
- Uporablja integriran sistem računovodstva in odločanja o pristnem bogastvu (pet kapitalskih dobrin: človeške, družbeno-kulturne, naravne, grajene in finančne).
- Vključuje cilje trajnostnega razvoja OZN v slovenski ekonomsko-ekološko-blaginjski okvir.
- Ponuja primerjalne prednosti v kakovosti življenja med državami EU.
- Poudarja potrebo po izboljšavah na določenih področjih, kar se odraža v stalnih prizadevanjih za uskladitev z načeli trajnostnega razvoja in blaginje, kot jih določa Strategija razvoja Slovenije 2030.
Strategija razvoja Slovenije 2030 - ključni vidiki ter prizadevanja za dosego trajnostne blaginje
Vključuje 12 ciljev, strategij in 6 ključnih kazalnikov kakovosti življenja, skladnih z modelom gospodarstva blaginje.
Zavezanost k merjenju in poročanju o resničnem napredku pri doseganju ciljev (pričakovana življenjska doba, zdrav življenjski slog, nizka stopnja neenakosti, živahna kultura, trajnostno upravljanje virov, visoka zaposlenosti, zaupanje, varnost, nizkoogljično krožno gospodarstvo ter učinkovite visokokakovostne javne storitve in upravljanje).
Kazalniki okoljske kakovosti za Slovenijo po področjih in globalna uvrstitev
Podatki iz tabele kažejo, da Slovenija na področju ohranjanja narave dosega solidne rezultate, zlasti pri zaščiti območij (2. mesto) in upravljanju gozdov (14. mesto). To kaže na prizadevanja za varovanje naravnih virov, ki so ključna za dolgoročno trajnostno gospodarsko rast v okviru ekonomije blaginje po Anielskem.
Vendar pa se Slovenija sooča z izzivi na področju izpustov CO₂ (108. mesto) in onesnaževanja zraka (npr. vpliv na zdravje zaradi onesnaženja, 30. mesto). Kljub napredku pri ohranjanju narave in vodnih virov, so okoljski pritiski zaradi izpustov in onesnaženja še vedno problematični. To nakazuje potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za zmanjšanje ekološkega odtisa in izboljšanje kakovosti zraka.
V kontekstu ekonomije blaginje je ključno, da Slovenija ne le ohranja naravne vire, ampak tudi zmanjša okoljske pritiske, zlasti na področju izpustov, da bi dosegla bolj trajnostno in pravično gospodarsko rast.
Vendar pa se Slovenija sooča z izzivi na področju izpustov CO₂ (108. mesto) in onesnaževanja zraka (npr. vpliv na zdravje zaradi onesnaženja, 30. mesto). Kljub napredku pri ohranjanju narave in vodnih virov, so okoljski pritiski zaradi izpustov in onesnaženja še vedno problematični. To nakazuje potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za zmanjšanje ekološkega odtisa in izboljšanje kakovosti zraka.
V kontekstu ekonomije blaginje je ključno, da Slovenija ne le ohranja naravne vire, ampak tudi zmanjša okoljske pritiske, zlasti na področju izpustov, da bi dosegla bolj trajnostno in pravično gospodarsko rast.
Anielski meni, da je Slovenija na dobri poti, da postane model gospodarstva blaginje v Evropi. Ima prebivalstvo z dolgo življenjsko dobo, odporne gozdove, majhne neenakosti v dohodkih, visoko izobrazbeno strukturo prebivalstva, visok družbeni kapital, dobre pogoje za zaposlitev in visoko zadovoljstvo z življenjem.
Slovenija se spoprijema z izzivi pri družbenem in naravnem kapitalu ter usklajevanju ekološkega odtisa z biokapaciteto. Anielski priporoča merjenje subjektivne blaginje, anketiranje prebivalcev in uporabo proračunskih ter političnih pristopov, ki temeljijo na blaginji, podobno kot v Novi Zelandiji, Islandiji, na Finskem in Škotskem.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
