Ključni ukrepi za prehranski in energetski preobrat ter zmanjšanje ekološkega dolga: rešitve in priložnosti
Prehranski in energetski sistemi so ključni za trajnostni razvoj. Različne rešitve in priložnosti, ki se kažejo v zvezi s preobrazbo ključnih sektorjev, lahko prispevajo k zmanjšanju ekološkega dolga. Potrebne so nujne sistemske spremembe, ki bodo omogočile trajnostno rabo virov in zmanjšale negativne vplive na okolje.
Prehranski in energetski preobrat v pobudi Earth4All
Analiza Earth4All predvideva, da je mogoče pet preobratov “velikanskega skoka” doseči z uresničevanjem ključnih ciljev politike. Poudarjena sta dva preobrata, povezana z okoljskimi izzivi in zelenim prehodom – prehranski in energetski.
Hrana:
- Prehranski sistem mora do leta 2050 postati regenerativen in naravi prijazen.
- Spodbujati bo potrebni lokalno pridelavo hrane, zmanjšati uporabo gnojil in kemikalij.
- Ključni cilji je zdrava prehrana za vse, varovanje tal in ekosistemov ter zmanjšanje količine zavržene hrane.
Energija:
- Preoblikovati energetske sisteme za povečanje učinkovitosti in uporabo vetrne ter sončne energije.
- Vsako desetletje prepoloviti izpuste toplogrednih plinov.
- Ključni cilj je podnebna nevtralnost (ničelni izpusti) do leta 2050.
Prehranski preobrat: prehranski sistem naredimo zdrav za ljudi in planet
Prehranski preobrat, kot ga predvideva Earth4All, vključuje celovito spremembo celotnega prehranskega sistema.
Načrt poudarja tri ključne vzvode:
Prehod na trajnostni prehranski sistem ni zgolj potreben za planetarne omejitve, temveč tudi za izboljšanje zdravja ljudi, saj takšen sistem prispeva k bolj zdravi prehrani in zmanjšanju bolezni, povezanih s slabo prehrano.
Načrt poudarja tri ključne vzvode:
- Spremembo prehrane, ki se osredotoča na prehod k bolj rastlinski in lokalni prehrani, kar zmanjšuje potrebo po intenzivnem živinorejskem kmetijstvu, ki je eden največjih virov izpustov toplogrednih plinov.
- Učinkovitost prehranskega sistema, ki zajema optimizacijo pridelave, transporta in porabe hrane, s poudarkom na zmanjševanju odpadkov in boljši izrabi naravnih virov.
- Nove načine kmetovanja, ki vključujejo prehod na trajnostne prakse, kot so regenerativno kmetijstvo, agroekologija in zmanjšanje uporabe škodljivih kemikalij, kar prispeva k varovanju biotske raznovrstnosti, zmanjšanju izpustov ter boljši rabi vode.
Prehod na trajnostni prehranski sistem ni zgolj potreben za planetarne omejitve, temveč tudi za izboljšanje zdravja ljudi, saj takšen sistem prispeva k bolj zdravi prehrani in zmanjšanju bolezni, povezanih s slabo prehrano.
Izjemni preobrat na področju prehrane vključuje pridelavo hrane, prehranjevalne navade in odpadno hrano.
Pridelava hrane:
Potrebna je hitra reforma, ki vključuje trajnostno intenzifikacijo in regenerativno kmetijstvo. Širitev kmetijskih zemljišč se mora ustaviti, pri čemer je nujno obnoviti degradirana zemljišča. Kmetije morajo prispevati k shranjevanju ogljika v tleh in vegetaciji, kar pomaga pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Potrebna je hitra reforma, ki vključuje trajnostno intenzifikacijo in regenerativno kmetijstvo. Širitev kmetijskih zemljišč se mora ustaviti, pri čemer je nujno obnoviti degradirana zemljišča. Kmetije morajo prispevati k shranjevanju ogljika v tleh in vegetaciji, kar pomaga pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Prehranjevalne navade:
Dobro prehranjeni naj jedo zdravo in manj obremenjujoče, podhranjene pa je treba reševati z regenerativno pridelano hrano.
Dobro prehranjeni naj jedo zdravo in manj obremenjujoče, podhranjene pa je treba reševati z regenerativno pridelano hrano.
Odpadna hrana:
Treba je zmanjšati odpadke v celotni prehranski verigi. Če bi odpravili 25 % odpadkov, bi nahranili vse ljudi na Zemlji.
Treba je zmanjšati odpadke v celotni prehranski verigi. Če bi odpravili 25 % odpadkov, bi nahranili vse ljudi na Zemlji.
Naš izziv je preoblikovati prehranski sistem tako, da bo zagotavljal zdravo hrano za devet milijard ljudi, ne da bi povečali porabo zemljišč ali izkoriščanje morskih območij. To zahteva zmanjšanje porabe sladke vode, uporabo gnojil in prehod na neto pozitivne izpuste CO₂. Kmete je treba obravnavati kot skrbnike biosfere in jih ustrezno nagrajevati za njihovo vlogo pri varovanju okolja.
Energetski preobrat: "elektrifikacija vsega"
Veliko ljudi dvomi, da lahko družba hitro opusti fosilna goriva, saj to zahteva temeljito prestrukturiranje industrijskih temeljev. Fosilna goriva so dolgo časa predstavljala osnovo gospodarske rasti. Kljub temu, da so pozivi k ukrepom pravilni, je preoblikovanje energetske politike zahtevno, ker imajo fosilna goriva še vedno velik vpliv.
Energetski preobrat vključuje temeljno prestrukturiranje energetike. Po Pariškem sporazumu moramo v naslednjem desetletju prepoloviti izpuste toplogrednih plinov, do leta 2050 pa doseči podnebno nevtralnost. Ključno pri tem bo povečanje energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije. Za prehod potrebujemo obsežno elektrifikacijo, širitev sončnih in vetrnih elektrarn ter spodbujanje rabe električnih vozil.
Energetski preobrat vključuje temeljno prestrukturiranje energetike. Po Pariškem sporazumu moramo v naslednjem desetletju prepoloviti izpuste toplogrednih plinov, do leta 2050 pa doseči podnebno nevtralnost. Ključno pri tem bo povečanje energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije. Za prehod potrebujemo obsežno elektrifikacijo, širitev sončnih in vetrnih elektrarn ter spodbujanje rabe električnih vozil.
Svet je že na pragu najhitrejšega preoblikovanja energetskega sistema v zgodovini. Čiste energetske tehnologije se eksponentno razvijajo. Leta 2021 je bilo z vetrno in sončno energijo proizvedenih 10 % vse električne energije na svetu, kar bi lahko do leta 2030 naraslo na polovico.
Ključna vprašanja, ki ostajajo, so, ali bo preobrat dovolj hiter in pravičen. Z opuščanjem industrij, ki temeljijo na intenzivni rabi fosilnih goriv, se bo sprostilo veliko zemlje, oceani se bodo obnovili, onesnaževanje zraka bo zmanjšano, in zagotovljeno bo dovolj energije tudi za revnejše prebivalstvo.
Ključna vprašanja, ki ostajajo, so, ali bo preobrat dovolj hiter in pravičen. Z opuščanjem industrij, ki temeljijo na intenzivni rabi fosilnih goriv, se bo sprostilo veliko zemlje, oceani se bodo obnovili, onesnaževanje zraka bo zmanjšano, in zagotovljeno bo dovolj energije tudi za revnejše prebivalstvo.
Global Footprint Network: obetavni ukrepi za #MoveTheDate (premik dneva ekološkega dolga) v živilskem in energetskem sektorju
Global Footprint Network sta ustanovila Mathis Wackernagel in Susan Burns leta 2003, da bi omogočila dostop do podatkov o ekološkem odtisu, ki primerja povpraševanje človeštva po naravnih virih z regeneracijsko zmožnostjo narave.
Leta 2006 sta začela kampanjo Earth Overshoot Day, ki označuje datum, ko človeštvo porabi več virov, kot jih planet lahko obnovi (leta 2024 je bil 1. avgusta).
Predstavili so tudi, kako lahko premaknemo #MoveTheDate bliže koncu leta. Leta 2021 so predstavili načine uporabe obstoječe tehnologije za nadomestitev običajnih praks za 100 dni, od Svetovnega dne ekološkega dolga do COP 26. Za izpolnjevanje ciljev IPCC bi potrebovali 10 dni na leto.
Global Footprint Network združuje ukrepe v pet tematskih področij: mesta, energijo, hrano, planet in prebivalstvo. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena področja energije in mest ter hrane in planeta, ki sta še posebej relevantna za Evropo in Slovenijo. Izračuni kažejo, da bi morali datum ekološkega dolga premakniti vsaj za en dan naprej.
Leta 2006 sta začela kampanjo Earth Overshoot Day, ki označuje datum, ko človeštvo porabi več virov, kot jih planet lahko obnovi (leta 2024 je bil 1. avgusta).
Predstavili so tudi, kako lahko premaknemo #MoveTheDate bliže koncu leta. Leta 2021 so predstavili načine uporabe obstoječe tehnologije za nadomestitev običajnih praks za 100 dni, od Svetovnega dne ekološkega dolga do COP 26. Za izpolnjevanje ciljev IPCC bi potrebovali 10 dni na leto.
Global Footprint Network združuje ukrepe v pet tematskih področij: mesta, energijo, hrano, planet in prebivalstvo. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena področja energije in mest ter hrane in planeta, ki sta še posebej relevantna za Evropo in Slovenijo. Izračuni kažejo, da bi morali datum ekološkega dolga premakniti vsaj za en dan naprej.
Energija in mesta
Energija: Ogljični odtis predstavlja 60 % ekološkega odtisa človeštva. Razogljičenje gospodarstva je ključ za spopadanje s podnebnimi spremembami in izboljšanje ekološkega ravnovesja. Pred več kot 150 leti je bil ogljični odtis skoraj ničen. Da bi omejili dvig globalne temperature pod 2 °C, mora biti ogljični odtis do leta 2050 spet nič.
Rešitve za energijo:
- Zmanjšanje ogljičnega odtisa za 50 % bi premaknilo Dan ekološkega dolga za 93 dni.
- Uporaba obstoječih tehnologij za energetsko učinkovitost bi premaknila Dan ekološkega dolga za 21 dni.
Mesta: Do leta 2050 bo v mestih živelo 70-80 % ljudi. Pametno načrtovanje mest in strategije urbanega razvoja so ključne za biološko obnovo. Energetsko učinkovite stavbe, integrirano načrtovanje in učinkovite možnosti prevoza so bistveni.
Prevoz: Načrtovanje mest pomembno vpliva na potrebo po avtomobilih, saj osebna mobilnost zavzema 17 % ogljičnega odtisa. Zmanjšanje odtisa zaradi vožnje z avtomobili za 50 % in nadomestitev z javnim prevozom, kolesarjenjem in hojo bi premaknilo Dan ekološkega dolga za 13 dni.
- Rešitve na področju energije in mest ter njihovi učinki:
- Zeleni novi dogovor: premik za 42 dni.
- Pametna mesta: premik za 29 dni.
- Obnovljivi viri energije: premik za 26 dni.
- Tehnologija baterij: premik za 15 dni.
- Električna vozila: premik za 2,5 dni.
- Zeleni vodik: premik za 18 dni.
- Cena za emisije ogljika (100 USD/tono): premik za 63 dni.
Hrana in planet
Hrana: Polovica Zemljine biokapacitete se porabi za prehrano.
Izpostavljata se dve glavni vprašanji:
Izpostavljata se dve glavni vprašanji:
- Neučinkovitost virov pri proizvodnji hrane. Živalske kalorije zahtevajo več virov kot rastlinske. Kmetijstvo intenzivno uporablja fosilna goriva.
- Zavržena/odpadna hrana. Približno tretjina proizvedene hrane se izgubi ali zavrže, enako v državah z visokimi in nizkimi dohodki.
- Možnosti izboljšav na področju hrane in planeta:
- Zmanjšanje zavržene hrane, kratke prehranske verige, medvrstno gojenje dreves.
- Prehod na rastlinsko prehrano bi dan ekološkega dolga premaknil za 17 dni.
- Zmanjšanje zavržene hrane za polovico bi dan premaknilo za 13 dni.
Planet: Rodovitna tla, čista voda in zrak so potrebni za prehrano in zdravje. Naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, uravnavajo podnebje in absorbirajo ogljik. Prekomerna raba bioloških virov omejuje gospodarstva.
Intervencije:
Intervencije:
- Klasično ohranjanje narave.
- Obnova.
- Regenerativno kmetijstvo in trajnostni ribolov.
Rešitev: Pogozdovanje 350 milijonov hektarov gozdov bi dan ekološkega dolga premaknilo za osem dni.
- Povezave in premik dneva ekološkega dolga:
- Nizko vplivna proizvodnja govedine: 5 dni.
- Medvrstno gojenje dreves: 2,1 dni.
- Upravljanje pašnikov: 2,2 dni.
- Silvopastura: 4 dni.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
