Ali Evropa živi v okviru omejitev našega planeta?
Analiza, ki preučuje evropsko proizvodnjo in potrošnjo v kontekstu planetarnih omejitev, razkriva, ali Evropa deluje znotraj varnih okoljskih meja. Ugotovitve kažejo, da so evropski okoljski odtisi na določenih področjih že presegli varne meje, kar zahteva nujne ukrepe.
Ocena okoljskih odtisov Evrope glede na planetarne omejitve: Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) in FOEN (Federal Office for the Environment, Switzerland)
Razmejevanje planetarnih omejitev v štirih korakih: opredelitev dodelitve in nato metode izračuna (1 in 2), izračun evropskih deležev (3), izračun evropskih omejitev (4).
Evropska agencija za okolje (EEA) in Švicarski zvezni urad za okolje (FOEN) sta leta 2020 objavila poročilo “Ali Evropa živi v okviru omejitev našega planeta?”. Poročilo preučuje načine za opredelitev okoljsko varnega prostora delovanja za Evropo in preizkuša pristop na treh izbranih planetarnih omejitvah: fosforjevem in dušikovem ciklu, spremembah rabe tal in rabi sladke vode. Analiza zajema 33 držav članic EEA. Za merjenje evropske uspešnosti glede na planetarne omejitve so bile biofizikalne kontrolne spremenljivke prilagojene evropskim podatkom. Poročilo širi oceno načel dodeljevanja na evropsko raven, pri čemer naslavlja izziv določanja deleža globalnih omejitev, ki pripada Evropi, z namenom opredelitve evropskega deleža v okviru globalnega varnega prostora.
Pet načel dodeljevanja globalnih okoljskih omejitev oziroma planetarnih omejitev
Z uporabo petih načel dodeljevanja je povprečni evropski delež 7,3 % svetovne omejitve. Načelo “pravice do razvoja,” ki predpostavlja, da revnejše države potrebujejo večji dostop do virov za dosego razvoja, določa najnižji delež (4,1 %). Na drugi strani pa načelo “suverenosti,” ki temelji na pravici držav do uporabe virov znotraj svojih meja, določa najvišji delež (12,5 %).
Poleg teh dveh načel dodeljevanja sta pomembna tudi načelo “enakosti,” ki zagotavlja, da ima vsak posameznik na planetu enak delež pri uporabi virov (8,1 %), in načelo “potreb,” ki razdeli vire glede na osnovne potrebe prebivalstva (7,3 %). Načelo “zmožnosti” pa predpostavlja, da bolj razvite države, z večjimi finančnimi in tehnološkimi sposobnostmi, prevzamejo večji delež odgovornosti za zmanjšanje okoljskih vplivov (6,2 %).
Pri izračunu evropske uspešnosti se uporablja vidik potrošnje, ki upošteva globalno gospodarstvo in trgovinske tokove, kar omogoča oceno okoljskih vplivov zaradi evropske potrošnje.
Poleg teh dveh načel dodeljevanja sta pomembna tudi načelo “enakosti,” ki zagotavlja, da ima vsak posameznik na planetu enak delež pri uporabi virov (8,1 %), in načelo “potreb,” ki razdeli vire glede na osnovne potrebe prebivalstva (7,3 %). Načelo “zmožnosti” pa predpostavlja, da bolj razvite države, z večjimi finančnimi in tehnološkimi sposobnostmi, prevzamejo večji delež odgovornosti za zmanjšanje okoljskih vplivov (6,2 %).
Pri izračunu evropske uspešnosti se uporablja vidik potrošnje, ki upošteva globalno gospodarstvo in trgovinske tokove, kar omogoča oceno okoljskih vplivov zaradi evropske potrošnje.
Da
Morda
Morda ne
Ne
Ni gotovo
Poročilo EEA/FOEN ugotavlja, da je treba evropski odtis zmanjšati za približno 3-krat za izgube dušika, 2-krat za izgube fosforja ter skoraj 2-krat za človekov vpliv na spremembe rabe tal. Politika trenutnih izzivov, povezanih s kroženjem hranil in spremembami rabe tal, ni dovolj celostna.
Razvoj Osmega okoljskega akcijskega programa v okviru Evropskega zelenega dogovora predstavlja priložnost za celovitejšo obravnavo teh izzivov in zmanjšanje okoljskih pritiskov Evrope v tujini. Prehranski, energetski in mobilnostni sistemi so glavni vzroki za preseganje planetarnih omejitev. Preoblikovanje prehranskega sistema je ključno za dosego trajnostnih ciljev.
Podnebne spremembe in celovitost biosfere sta osrednji omejitvi, saj vplivata na druge procese Zemljinega sistema. Napredek pri reševanju teh vprašanj bi lahko oviralo pomanjkanje napredka pri reševanju drugih omejitev, kot so biogeokemični cikli, sprememba rabe tal in raba sladke vode.
Razvoj Osmega okoljskega akcijskega programa v okviru Evropskega zelenega dogovora predstavlja priložnost za celovitejšo obravnavo teh izzivov in zmanjšanje okoljskih pritiskov Evrope v tujini. Prehranski, energetski in mobilnostni sistemi so glavni vzroki za preseganje planetarnih omejitev. Preoblikovanje prehranskega sistema je ključno za dosego trajnostnih ciljev.
Podnebne spremembe in celovitost biosfere sta osrednji omejitvi, saj vplivata na druge procese Zemljinega sistema. Napredek pri reševanju teh vprašanj bi lahko oviralo pomanjkanje napredka pri reševanju drugih omejitev, kot so biogeokemični cikli, sprememba rabe tal in raba sladke vode.
Vrednotenje evropske potrošnje in proizvodnje glede na planetarne omejitve
Zaradi okoljskih vplivov je treba čimprej preiti na odgovorno potrošnjo in proizvodnjo. Ocena življenjskega cikla je celovit pristop za ocenjevanje okoljskih vplivov izdelkov skozi njihov življenjski cikel. Čeprav ta pomaga pri vrednotenju vplivov, ne opredeljuje absolutne trajnostnosti. Vključitev planetranih omejitev v oceno življenskega cikla ponuja “absolutno oceno trajnostnosti”.
Študija iz leta 2010 je ovrednotila učinke proizvodnje in potrošnje EU z uporabo kazalnikov, ki upoštevajo oceno življnjskega cikla, in jih primerjala s planetarnimi omejitvami.
Cilji študije so bili:
Okvir plantarnih omejitev ponuja znanstveno utemeljeno merilo za trajnostnost z merjenjem ekoloških pragov v devetih procesih. Kljub omejitvam koncept poudarja kritične okoljske omejitve, bistvene za oblikovanje politik in doseganje trajnostnih ciljev. Celovita ocena učinka porabe v EU, ki temelji na njih, je še vedno omejena.
Študija iz leta 2010 je ovrednotila učinke proizvodnje in potrošnje EU z uporabo kazalnikov, ki upoštevajo oceno življnjskega cikla, in jih primerjala s planetarnimi omejitvami.
Cilji študije so bili:
- Primerjava kazalnikov z oceno življnjskega cikla za oceno trajnostnosti sistema EU-28.
- Predstavitev planetarnih omejitev, ki temeljijo na oceni vpliva življenjskega cikla.
Okvir plantarnih omejitev ponuja znanstveno utemeljeno merilo za trajnostnost z merjenjem ekoloških pragov v devetih procesih. Kljub omejitvam koncept poudarja kritične okoljske omejitve, bistvene za oblikovanje politik in doseganje trajnostnih ciljev. Celovita ocena učinka porabe v EU, ki temelji na njih, je še vedno omejena.
Metodologija
Družbeno-ekonomska razsežnost
Za spremljanje napredka EU pri ločevanju gospodarske rasti od rabe virov in okoljske škode je bil oblikovan niz kazalnikov, ki temeljijo na oceni življenskega cikla:
Za spremljanje napredka EU pri ločevanju gospodarske rasti od rabe virov in okoljske škode je bil oblikovan niz kazalnikov, ki temeljijo na oceni življenskega cikla:
Domači odtis:
Statistični podatki o okoljskih pritiskih in porabi virov na celotnem ozemlju EU.
Statistični podatki o okoljskih pritiskih in porabi virov na celotnem ozemlju EU.
Odtis potrošnje
(od spodaj navzgor): Velikost odtisa na podlagi izdelkov.
(od spodaj navzgor): Velikost odtisa na podlagi izdelkov.
Odtis potrošnje
(od zgoraj navzdol): Kombinirana perspektiva proizvodnje z ocenami uvoza in izvoza.
(od zgoraj navzdol): Kombinirana perspektiva proizvodnje z ocenami uvoza in izvoza.
Odtis končne potrošnje I/O:
Pripisovanje izpustov in virov gospodarskim sektorjem.
Pripisovanje izpustov in virov gospodarskim sektorjem.
Odtis potrošnje:
Ocenjevanje vplivov potrošnje z oceno življenskega cikla reprezentativnih izdelkov.
Ocenjevanje vplivov potrošnje z oceno življenskega cikla reprezentativnih izdelkov.
Biofizikalna razsežnost
Metrike planetarnih omejitev ne ustrezajo standardnim modelom ocene življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment), zato so bile razvite planetarne omejitve za 16 kategorij vplivov, ki temeljijo na metodah ocene vpliva življenjskega cikla (LCIA – Life Cycle Impact Assessment). Pretvorbeni faktorji povezujejo planetarne omejitve iz različnih metod, kar omogoča skladnost z evropskimi predpisi o okoljskem odtisu (EnvF – Environmental Footprint).
Metrike planetarnih omejitev ne ustrezajo standardnim modelom ocene življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment), zato so bile razvite planetarne omejitve za 16 kategorij vplivov, ki temeljijo na metodah ocene vpliva življenjskega cikla (LCIA – Life Cycle Impact Assessment). Pretvorbeni faktorji povezujejo planetarne omejitve iz različnih metod, kar omogoča skladnost z evropskimi predpisi o okoljskem odtisu (EnvF – Environmental Footprint).
Etična razsežnost
Za določanje planetarnih omejitev v EU sta bila uporabljena dva pristopa:
Za določanje planetarnih omejitev v EU sta bila uporabljena dva pristopa:
- Primerjava s svetovnimi planetarnimi omejitvami, da bi razumeli svetovni kontekst in vlogo EU.
- Dodelitev na podlagi enakosti, ki predvideva enake pravice do okolja za vse prebivalce.
Na podlagi teh pristopov se razkriva potreba po celovitejših ocenah trajnostnosti in ponuja smernice za upoštevanje plantarnih omejitev pri oceni življenjskega cikla.
Študija je pokazala, da je poraba v EU znatno presegla mejne vrednosti za več kategorij okoljskih vplivov, pri čemer so državljani EU imeli večje vplive kot povprečni svetovni državljani, z izjemo nekaj kategorij. Ti rezultati so posledica potrošniškega vedenja, gospodarske vloge in razlik v okoljskih politikah med državami.
Ključni vidiki vrednotenja planetarnih omejitev
Rezultati in implikacije za politiko:
Negotovosti:
Planetarne omejitve in ocena življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment):
Uporaba planetarnih omejitev v LCA Life Cycle Assessment):
- Hrana, nastanitev in mobilnost najbolj prispevajo k okoljskim vplivom v EU.
- Hrana je odgovorna za 33 % odtisa podnebnih sprememb in 74 % evtrofikacije.
- Za dosego planetarnih omejitev za podnebne spremembe bi morali zmanjšati odpadno hrano za 90 % na prebivalca.
- Prednostno naj se obravnavajo politike rabe tal, podnebnih sprememb in delcev v zraku (PM – Partuculate Matter) zaradi največjega okoljskega tveganja.
Negotovosti:
- Pri kvantifikaciji trajnostnosti obstajajo negotovosti zaradi nepopolnih podatkov in omejitev modeliranja.
Planetarne omejitve in ocena življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment):
- Planetarne omejitve se ne ujemajo povsem s kategorijami vplivov LCA, osredotočajo se na kazalnike pritiska ali končne točke.
Uporaba planetarnih omejitev v LCA Life Cycle Assessment):
- Prizadevanja za vključitev planetarnih omejitev v LCA so v razvoju.
EXIOBASE 3 (REX3)
EXIOBASE 3 je obsežna podatkovna zbirka, ki temelji na razširjenih vhodno-izhodnih tabelah (EE-IO tables) in vključuje podatke o okoljskih, gospodarskih in družbenih tokovih na globalni ravni. Namenjena je analizi medsebojnih vplivov med porabo, proizvodnjo in okoljskimi vplivi, zlasti pri vrednotenju ekoloških odtisov držav in regij. EXIOBASE 3 omogoča podrobno prostorsko razčlenitev okoljskih vplivov, kot so vodni stres, izguba biotske raznovrstnosti, ogljični odtis in druge kategorije. To omogoča natančnejše ocene okoljskih vplivov proizvodnje in potrošnje ter boljše načrtovanje strategij za zmanjšanje teh vplivov.
Razčlenjena različica EXIOBASE 3 (REX3) in njena uporaba
Rezultati za EU-27 kažejo na znatno povečanje okoljskega odtisa EU na področju vodnega stresa in izgube biotske raznovrstnosti, predvsem zaradi regionalizirane ocene in prostorske razčlenitve.
Leta 2015 je bila tretjina vodnega stresa in polovica odtisa izgube biotske raznovrstnosti EU posledica uvoza iz držav, ki so bile v EXIOBASE3 združene kot “preostali svet.” Glavni vzroki za to so predvsem uvoz hrane v EU, ki povzroča visok vodni stres in izgubo biotske raznovrstnosti v državah, kot sta Egipt in Madagaskar.
Cabernard in Pfister sta svojo podatkovno zbirko EXIOBASE3 uporabila za vključitev okoljskih odtisov, kot so ogljični odtis, vodni stres in izguba biotske raznovrstnosti, v okvir za merjenje napredka zelenega gospodarstva (GEP).
Izkazalo se je, da večina držav še ni dosegla svojih okoljskih ciljev, medtem ko države s hitro rastočim prebivalstvom kažejo vse večji okoljski odtis. Njune ugotovitve poudarjajo, da so za prehod na bolj zeleno gospodarstvo potrebni bolj ambiciozni ukrepi, predvsem pri upravljanju globalnih dobavnih verig. EXIOBASE3 vsebuje podrobne informacije o okoljskih vplivih svetovnih vrednostnih verig, kar omogoča načrtovanje učinkovitih strategij za dosego zelenega gospodarstva.
Leta 2015 je bila tretjina vodnega stresa in polovica odtisa izgube biotske raznovrstnosti EU posledica uvoza iz držav, ki so bile v EXIOBASE3 združene kot “preostali svet.” Glavni vzroki za to so predvsem uvoz hrane v EU, ki povzroča visok vodni stres in izgubo biotske raznovrstnosti v državah, kot sta Egipt in Madagaskar.
Cabernard in Pfister sta svojo podatkovno zbirko EXIOBASE3 uporabila za vključitev okoljskih odtisov, kot so ogljični odtis, vodni stres in izguba biotske raznovrstnosti, v okvir za merjenje napredka zelenega gospodarstva (GEP).
Izkazalo se je, da večina držav še ni dosegla svojih okoljskih ciljev, medtem ko države s hitro rastočim prebivalstvom kažejo vse večji okoljski odtis. Njune ugotovitve poudarjajo, da so za prehod na bolj zeleno gospodarstvo potrebni bolj ambiciozni ukrepi, predvsem pri upravljanju globalnih dobavnih verig. EXIOBASE3 vsebuje podrobne informacije o okoljskih vplivih svetovnih vrednostnih verig, kar omogoča načrtovanje učinkovitih strategij za dosego zelenega gospodarstva.
Planetarne omejitve
Spoznajte različne pristope k vrednotenju planetarnih omejitev in njihovemu upoštevanju pri zelenem prehodu.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
Informativno gradivo vključuje podrobne razlage raziskovalnih pristopov, analize in grafične prikaze.
